OPEL JE EDEN OD AVTOMOBILSKIH PROIZVAJALCEV Z NAJDALJŠO TRADICIJO NA SVETU. NASLEDNJE LETO BO ZNAMKA PRAZNOVALA ŽE 120 LET, ODKAR JE ZAČELA...
- Ko so se konji preselili pod pokrov motorja: Opel je leta 1899 izdelal Patentmotorwagen
- Mobilnost za množice: Doktorwagen, Laubfrosch in Kadett tlakujejo pot
- Od Lutzmanna do Insignie – 120 let proizvodnje avtomobilov v Rüsselsheimu
- Cilj podjetja do današnjega dne: Opel zagotavlja dostopnost tehnologij najširšemu krogu uporabnikov
Rüsselsheim. Opel je eden od avtomobilskih proizvajalcev z najdaljšo tradicijo na svetu. Naslednje leto bo znamka praznovala že 120 let, odkar je začela proizvajati avtomobile. Sophie Opel je prisluhnila nasvetu sinov Carla, Wilhelma in Friedricha ter leta 1899 – štiri leta po smrti ustanovitelja podjetja Adama Opla – odločila, da bodo začeli s proizvodnjo avtomobilov. Kar se je začelo v garaži v Rüsselsheimu na Majni s 65 ročno izdelanimi vozili Opel Patentmotorwagen ‘System Lutzmann’, je že dolgo nazaj preraslo v masovni fenomen z več kot 70 milijoni izdelanih avtomobilov doslej. Že od začetka je bilo Oplovo vodilo izdelovati avtomobile kar se da učinkovito in tako zagotoviti, da bodo dostopni širši javnosti. Tako je na primer Opel kot prvi nemški proizvajalec že leta 1924 uvedel izjemno gospodarno proizvodnjo s tekočim trakom, ta pa je pomagala, da so postale prodajne uspešnice tako Opel 4/12 PS ‘Laubfrosch’ kot tudi vse poznejše Oplove različice z motorjem s štirimi konjskimi močmi. Podjetje s sedežem v Rüsselsheimu je že v tridesetih letih 20. stoletja na trg poslalo tehnološko napredna vozila za množice: to sta bila Opel P4 in Kadett (že takrat s samonosno karoserijo). V Nemčiji izdelani avtomobili so bili cenovno dostopni in so uspešno uvajali dosežke nemških inženirjev. Demokratizaciji mobilnosti je Opel ostal zvest celo pri razvoju športnega avtomobila: leta 1968 je na ceste pripeljal dostopen sanjski avto – Opel GT.
Znamka je imela vodilno vlogo v vseh segmentih – modeli, kot so bili Opel Kadett, Rekord in Kapitän, so bili značilni za obdobje obnove in obdobje gospodarskega čudeža. Sledile so jim legende sloga Opel GT, Manta in Monza. V osemdesetih in devetdesetih letih so kot prodajne uspešnice in simbol ponovne združitve zaslovele Corsa, Astra in Zafira. Po padcu berlinskega zidu in odprtju nove tovarne v Eisenachu je postal Opel bolj priljubljen kot kadarkoli prej. Med letoma 1991 in 1998 so izdelali 4,2 milijona Aster prve generacije, ki je tako postala največkrat izdelani Oplov model. Še danes je proizvajalec avtomobilov s sedežem v Rüsselsheimu trdno zasidran v središču družbe in nudi tehnologije, ki so sicer rezervirane za draga prestižna vozila. Inovativne rešitve, kot so IntelliLux LED® matrični žarometi v kompaktni Astri (evropski Avto leta 2016) in admiralski ladji Insignii, aktivni ergonomski sedeži s potrdilom združenja AGR (na voljo v različnih modelih) ali obsežna paleta asistenčnih sistemov za več varnosti in udobja (z vsemi modeli) so značilni za Opla.
Najprej Lutzmann, potem Doktorwagen: pionirska leta
Opel se je z nakupom tovarne motornih vozil Friedricha Lutzmanna pridružil pionirjem avtomobilizma, med katerimi so bili konec 19. stoletja Daimler, Benz in Peugeot. Spomladi leta 1899 so v Rüsselsheimu izdelali prvi Oplov Patentmotorwagen (patentirani avtomobil z motornim pogonom) ‘System Lutzmann’. Dve leti pozneje je predelani Lutzmann zmagal na gorski dirki na Heidelberg-Königstuhl in “z veliko prednostjo pripeljal na vrh pred 16 drugimi vozili najpomembnejših nemških proizvajalcev avtomobilov”. Nova industrijska panoga se je izjemno hitro razvijala. Medtem ko so bili prvi modeli neposredni nasledniki kočij s konjsko vprego, je Opel leta 1909 predstavil ultra-sodoben majhen avto za izjemno konkurenčno ceno. 4/8 PS Opel Doktorwagen je že bil opremljen s štirivaljnim vrstnim motorjem, ki so ga razvili in izdelali pri Oplu. V oglasih je Opel zapisal, da je idealen za “zdravnike, veterinarje in odvetnike”. Doktorwagen je bil na voljo za 4000 do 5000 mark, številni drugi v tem obdobju izdelani avtomobili pa so stali kar 20.000 mark. Motorno vozilo ni bilo več samo prestižna igrača za bogate in slavne – Oplova zasluga je, da je postalo dostopna rešitev za prevoz znatno širše skupine uporabnikov.
Od zelene rege (Laubfrosch) do Kadetta: masovna mobilnost
Friedrich – napredoval je v glavnega inženirja in vodjo razvoja – in njegov brat Wilhelm sta leta 1924 pri Oplu uvedla proizvodnjo s tekočim trakom. Ta način za zmanjšanje stroškov je kot prvo podjetje v Ameriki leta 1913 uvedel Ford. Opel je vedno skrbno spremljal razvoj v drugih državah. Adam Opel se je navdušil nad šivalnimi stroji v letih svojih potovanj po Franciji, pozneje je za velik zagon proizvodnje avtomobilov v Rüsselsheimu poskrbel System Darracq. Brata Opel sta na trg poslala inovativen model 4/12 PS ‘Laubfrosch’ (zelena rega). Dvosedežnik z največjo hitrostjo 60 km/h je bil zahvaljujoč proizvodnji s tekočim trakom na voljo za 3900 ‘zlatih mark’. Nekoliko pozneje je ‘avto za vsakogar’ stal 1930 ‘reichsmark’. V naslednjih letih je na osnovi tehnologije modela Laubfrosch nastala celotna družina vozil. Skupno so do leta 1931 izdelali 119.484 modelov Opel 4 PS.
Kar so ti revolucionarni avtomobili pomenili za dvajseta leta 20. stoletja, je bil za trideseta Kadett. Avtomobilski razvoj je napredoval z ogromnimi koraki. Kadett je zamenjal uspešni model Opel P4 in uvedel samonosno jekleno karoserijo, posamezno vzmetenje prednjih koles, štirivaljni štiritaktni motor in hidravlične bobnaste zavore. Cene so bile znatno nižje od neposrednih tekmecev. Leta 1938 je bila ‘normalna’ limuzina Opel Kadett na voljo za dostopnih 1795 mark.
Imenu Kadett so ponovno vdihnili življenje leta 1962 in Opel je s Kadettom A letvico znova postavil znatno više. Medtem ko je večina tekmecev še vedno uporabljala dvotaktni ali zračno hlajeni zadaj nameščeni motor, je novinec zablestel z udobjem vodno hlajenega štirivaljnega motorja, tihim štiristopenjskim menjalnikom in karoserijskimi izvedbami od kupeja do karavana.
Od Olympie Rekord do modelov ‘KAD’: razcvet blaginje
Prvi povsem novi Opel po vojni je bila Olympia Rekord, ki je s ‘pontonskim’ oblikovanjem karoserije in s kromom obdanim žrelom morskega psa na maski napovedovala novo dobo. Poteze oblikovanja so se zgledovale po velikih ameriških limuzinah, kar je bilo idealno za začetek novega gospodarskega čudeža. Kdor je uspešen, to s ponosom tudi pokaže. Obenem je Olympia Rekord Caravan uvedla še nov tip vozila – živahen karavan za celotno družino. Leta 1954 je na ceste zapeljal povsem novi Opel Kapitän, Opel Rekord P2 se je predstavil leta 1960, leta 1963 pa jima je sledil še Rekord A s kolutnimi zavorami in kmalu nato še s šestvaljnim motorjem. Kot kupe, karavan in limuzina je bil srednje veliki Rekord ne glede na karoserijsko izvedbo sinonim za novi srednji razred mlade Zvezne republike Nemčije. Do leta 1965 so pri Oplu izdelali 882.433 Rekordov A. Ta uspeh je odprl vrata za ‘veliko trojico’ – Kapitän, Admiral in Diplomat ali na kratko ‘KAD’ –, ki so bili v razkošnem razredu na voljo leta 1964. Za edinstveno raven udobja je pri drugi generaciji modelov KAD poskrbela legendarna zadnja os de Dion. Z Rekordom C je nato Opel leta 1968 uvedel tudi varnostni volanski drog. Inovacije so bile v skladu z vse gostejšim prometom.
Od Opla GT do Calibre: nov športni obraz
Opel je junija 1964 kot prvi evropski avtomobilski proizvajalec odprl sodoben oblikovalski studio. Samo leto pozneje so na Avtomobilskem salonu v Frankfurtu 1965 predstavili prvi konceptni avto evropskega proizvajalca – Experimental GT. Že čez nadaljnjih 36 mesecev je bil pri Oplovih trgovcih na voljo Opel GT iz serijske proizvodnje in legenda med športnimi avtomobili je bila rojena. Tehnologija masovne proizvodnje je omogočila, da so si ga lahko privoščili številni kupci in GT je bil naslednja prodajna uspešnica iz Rüsselsheima. Podjetje se je tega pristopa držalo tudi v prihodnjih letih. Manta si je ob prihodu na trg leta 1970 tehnologije delila z Ascono, Calibra pa si je ‘sposodila’ Vectrine tehnologije leta 1989. Calibra Turbo 4x4, najzmogljivejša različica v ponudbi modela, ki je postal svetovni prvak v aerodinamiki (z zračnim uporom Cd 0,26), je razvila 204 KM in je navdušila z zmogljivostjo dvakrat dražjih športnih avtomobilov.
Od Corse do Ampere: prodajne uspešnice in uvajalci trendov
Leta 1982 je Oplu uspel veliki met z majhnim avtomobilom. Corsa A je zaokrožila ponudbo znamke in lepo dopolnila Kadetta. Corsa je na osupljiv način prikazala, kako je možno izkoristiti majhen prostor brez kompromisov glede uživanja v vožnji ali stroškov uporabe. Vsaka generacija Corse (od A do E) je naredila nov korak in nadaljevala z demokratizacijo individualne mobilnosti. Doslej je bilo registriranih skoraj 14 milijonov Cors. Naslednje leto sledi nova generacija, ki bo poskrbela za novo poglavje zgodbe o uspehu – s povsem električno različico Corse.
Tako kot je Corsa oblikovala segment majhnih avtomobilov, Zafira od leta 1999 določa segment kompaktnih enoprostorcev s prostorom za sedem oseb. Tretja vrsta sedežev, ki povsem izgine pod dno prtljažnika, je preprosto genialna poteza. Lastniki konkurenčnih modelov morajo preliti kar nekaj znoja, če želijo odstraniti težke dodatne sedeže in tako povečati prtljažnik. V 4,32 metra dolgi Zafiri se preprosto namesti sedem oseb, kompaktni enoprostorec pa se v nekaj sekundah prelevi v dostavno vozilo, saj je možno z nekaj potezami poklopiti sedeže in zagotoviti 1,56 metra dolg in 1,15 metra širok prostor za tovor s skupno prostornino do 1700 litrov. Trenutna Zafira je mojstrica preobrazbe, saj ji sistem sedežev Flex7®Plus zagotavlja dva značaja: lahko je dostavnik ali salon na kolesih.
Po poti uvajanja trendov Corsi in Zafiri od svetovne premiere na Avtomobilskem salonu v Ženevi leta 2009 sledi še en model: Opel Ampera, avto, ki na novo definira električno mobilnost. Avto leta 2012 deluje z električnim pogonom, ‘na krovu’ pa ima tudi lasten pogonski vir s podaljševalnikom dosega. Tako je Ampera prav tako neodvisna od polnilnih postaj kot običajen osebni avto. Na Avtomobilskem salonu v Parizu leta 2016 je Opel predstavil naslednjo generacijo električnega avta. Po zaslugi najsodobnejšega baterijskega akumulatorja s 60 kWh lahko Ampera-e s povsem električnim pogonom prevozi 520 kilometrov (skladno s ciklom NEDC). Elektromotor s 150 kW/204 KM poskrbi, da pospeši kot športen avtomobil. Naslednji električni avto iz Rüsselsheima bo sledil že naslednje leto in elektromobilnost bo dobila nov pospešek s Corso-e, ki bo poskrbela, da se bo niša za redke kupce spremenila v široko dostopnost na cesti.
Od Astre do Insignie: nova učinkovitost
S trenutno generacijo Astre je Opel leta 2015 odkril novo lahkotnost bivanja. Kompaktno vozilo tehta do 200 kilogramov manj od prehodnice. Ponudba motorjev sledi strategiji zmanjševanja delovne prostornine (‘downsizing’): manjša prostornina in turbopolnilnik zagotavljata manjšo porabo goriva in večjo učinkovitost. Astra je prvič na voljo z izjemno učinkovitim trivaljnim bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom in revolucionarnimi IntelliLux LED® matričnimi žarometi. Inovativni sistem spreminja noč v dan brez slepljenja drugih udeležencev v prometu – edinstvena funkcija v kompaktnem segmentu! Astra je prepričala uporabnike in strokovnjake, zato so ji podelili naziv ‘Evropski avto leta 2016’.
Insignia A je kot prvi Opel že leta 2008 uvedla prepoznavanje prometnih znakov in je na voljo z inteligentnim sistemom osvetlitve AFL+. Tako kot Astra je tudi druga generacija Oplove admiralske ladje zaradi učinkovitosti izgubila nekaj kilogramov. Insignia nove generacije je lažja, varčnejša in obenem prostornejša. Posebna značilnost Insignie GSi, Country Tourer, Grand Sport in Sports Tourer je štirikolesni pogon s prilagoditvijo vektorjev navora, ki glede na vozne razmere v delčku sekunde individualno pospeši posamezno zadnje kolo. Opel Insignia je prvo vozilo velikoserijskega proizvajalca s to tehnologijo v segmentu srednje velikih avtomobilov.
Od Mokke do Grandlanda X: fenomen športnih terencev
SUV je magična beseda tega trenutka v avtomobilski industriji. Uporabniki želijo sedeti malce višje in imeti boljši pregled ter uživati tako na dolgih potovanjih kot v dogodivščinah. Opel je zelo zgodaj prepoznal ta trend in se že leta 2012 odzval z edinstveno ponudbo v segmentu B. Manjša kompaktna Mokka je na voljo tudi s štirikolesnim pogonom in je že od vsega začetka izjemno priljubljena. V kompaktnem razredu sta se ji leta 2017 pridružila še Crossland X in Grandland X. Vsi člani družine X so na voljo z aktivnimi sedeži s potrdilom AGR (Akcija za zdrav hrbet). Ergonomski in udobni sedeži so del Oplovih genov že zelo dolgo – že pred 120 leti je bil Oplov Patentmotorwagen ‘System Lutzmann’ ponosno opremljen z usnjenim oblazinjenjem.